Kaj je pametna specializacija?

„Pametna specializacija“ je strategija za gospodarsko preobrazbo, s katero država ali regija opredeli svoje nišne priložnosti in se tako pozicionira na globalnih trgih.

 

Pametna specializacija je pot naprej. Predstavlja gospodarsko rast, kombinirano s preudarno javno porabo, ki jo nekateri poznajo kot mešanico rasti in varčevanja. Pametna specializacija je tako ključna v vodilni pobudi strategije Evropa 2020 „Unija inovacij“ za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

 

Pametna specializacija pomeni, da država članica ali regija izbere omejeno število prednostnih nalog na podlagi svojih prednosti v primerjavi z drugimi, in to na področju, kjer obstaja največja možnost za trajen vpliv. S pomočjo tega pristopa bodo regije uresničile svoj inovacijski potencial ter preusmerile svoje industrijske strukture in strukture znanja v smeri industrij in storitev v razvoju ter mednarodnih trgov. Cilj pametne specializacije je preoblikovati gospodarstva tako, da bodo imela večjo dodano vrednost in konkurenčnejše dejavnosti.

 

Pametna specializacija je pristop, ki ga Evropska komisija vključuje v svoje programe kohezijske politike. Razvoj strategij za raziskovanje in inovacije na podlagi koncepta pametne specializacije pa je eden od pogojev za dostop do strukturnih skladov od leta 2014.

 

Pot pametne specializacije zahteva jasno predstavo o prednostih in slabostih države ali regije, hkrati pa dobro vodenje ter skupno vizijo deležnikov na področju inovacij.

 

Za opredelitev nišnih trgov in priložnosti je ključen „proces podjetniškega odkrivanja“, kjer gre predvsem za iskanje novih priložnosti s povezovanjem za skupni nastop vseh relevantnih akterjev, od podjetij, institucij znanja, do države in nevladnega sektorja.

Slovenija potrebuje pri oblikovanju politik spodbujanja podjetništva, inovativnosti, raziskav in razvoja ter pri industrijski politiki svež in odprt pristop.

 

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je zato pripravo strategije postavila na nove temelje. Ambicija priprave tega dokumenta je pripraviti integriran razvojni model Slovenije, s katerim bo na enem mestu opredeljeno poslovno podporno okolje za gospodarstvo in institucije znanja, v katerem bodo akterji delovali v naslednjih letih. Pametna specializacija bo torej platforma za konsenz o razvojni oživitvi Slovenije, hkrati pa gre za proces, na osnovi katerega bomo zagotavljali usklajeno delovanje politik v praksi in spremljali njihove učinke tudi po potrditvi dokumenta.

 

Proces priprave strategije mora temeljiti na odprtem pristopu za doseganje čim širšega konsenza. V nasprotnem primeru namreč ni mogoče pričakovati uspešne izvedbe. V tem duhu bo SVRK v aprilu in maju izvedla dodatni krog javnih razprav.

 

Načrt aktivnosti za pripravo Strategije pametne specializacije

 

1. Okrepitev empiričnih podlag za pripravo Strategije pametne specializacije

2. Priprava osnutka razdelanega "policy-mixa"

3. Javni dogodek Za dinamično, inovativno in odprto Slovenijo - 16. 4. 2014

4. Javni dogodek Za dinamično, inovativno in odprto Slovenijo - 17. 4. 2014

5. Konferenca PODIM - 14. in 15. 5. 2014 

6. "Peer review" srečanje v soorganizaciji z RIS3 platformo - 15. in 16. 5. 2014

7. Javni dogodek Tehnična delavnica za izmenjavo mnenj - 6.6. 2014

8. Priprava dopolnjenih izhodišč z nadgrajeno vizijo in sistemom spremljanja

9. Povezanost predloga SPS s prioritetami v okviru srednje Evrope (projekt Clustrat)

10. Javna obravnava končnega osnutka

 

Potek procesa

Vir: DG Regio, Evropska komisija, revija Panorama.

 

Sredstva evropske kohezijske politike so izjemno pomembna razvojna sredstva. Naša trenutna politična realnost je takšna, kakršna je vendar bodo vse aktivnosti potekale kontinuirano, predvsem pa učinkovito. Slovenija si v tem trenutku ne sme privoščiti dodatnih sistemskih sprememb na področju črpanja evropskih sredstev, temveč zagotovilo, da bodo že utečeni postopki tekoče tekli in da se bodo sprotno odpravljale težave, ki se pojavijo v sami implementaciji.

Empirične podlage za SPS

Drugi osnutek SPS z dne 29.8.2014

Po prvem osnutku Strategije pametne specializacije (SPS) iz leta 2013, je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, spodbujena s kritičnim odzivom javnosti in Evropske komisije, v obdobju med aprilom in junijem 2014, izvedla nov krog usklajevanj. Pripravljen je bil noveliran dokument ter dodatne empirične in strokovne podlage. V okviru aktivnega dialoga z deležniki je SVRK pridobila pobude za identifikacijo področij, kjer ima Slovenija na dolgi rok potencial pozicioniranja na svetovnih trgih. Pridobljenih je bilo 700 strani poslovnih načrtov, kjer je šlo za preplet različnih tehnologij in partnerjev iz različnih sfer družbe. Na tej osnovi je bil do konca meseca junija pripravljen nov osnutek SPS, ki je bil v  juliju in avgustu na osnovi dveh krogov usklajevanj usklajen tudi medresorsko.

 

Z novo različico SPS želi Slovenija slediti naravnim danostim, utemeljiti razvojne usmeritve na svojih posebnostih in podpreti doseženo stopnjo širšega konsenza javnosti za vizijo zelene Slovenije.

 

Strateška cilja SPS sta:

I. Slovenijo razviti in pozicionirati kot privlačno ekološko deželo inovacij, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških in celovitih rešitev na jasno in strateško opredeljenih nišnih področjih, kjer ima Slovenija kapacitete in kompetence za pozicioniranje na globalnem trgu.

II. Vzpostavitev vrhunskega, odzivnega, dinamičnega, strateško vodenega, vključujočega in s svetom povezanega raziskovalnega, inovacijskega in podjetniškega ekosistema.

 

Uresničitev dveh strateških ciljev bo v naslednjem srednjeročnem obdobju zahtevala, da se posebna pozornost posveti:

1. prenosu in uporabi znanja,

2. podjetnosti, ustvarjalnosti in nadarjenosti,

3. internacionalizaciji.

 

Posledično SPS temelji na:

• Celovitem pristopu, ki naslavlja širši nabor razvojnih politik povezanih z inovativnostjo, še posebej pa politiko spodbujanja raziskav in inovacij, industrijsko politiko, spodbujanje podjetništva, pa tudi dele sistema izobraževanja, politike razvoja podeželja, mednarodnih odnosov in podobno.

• Naslavlja tako tehnološke kot netehnološke inovacije, pri tem pa velik poudarek daje modelu „odprtega in odgovornega inoviranja“, vključno s področjem družbenih inovacij.

 

SPS je strukturiran v dva stebra:

a) Prvi se nanaša na podjetniško-inovacijski ekosistem, ki mora biti po svoji naravi vsaj v pretežnem delu horizontalen, saj je njegovo poslanstvo v generiranju in spodbujanju novih zamisli, ki naj se razvijejo skozi podjetniško pobudo in tako zagotovijo podjetniško rast in razvoj. Ključni programi tega stebra so:

 

1. Program »Dinamična Slovenija«, ki predvideva 12 ukrepov na področju spodbujanja Start-up podjetništva ter ukrepe za Prenos znanja in tehnologij.

2. Program »Ustvarjalna Slovenija«, ki predvideva 5 skupin ukrepov v okviru izobraževalnega sistema (predvsem za spodbujanje ustvarjalnosti in podjetnosti) ter ukrepe za spodbuditev in povezovanje designa in kreativnih industrij z ostalimi podjetji.

3. Regionalni podjetniški programi, ki naslavljajo mrežo podpornega okolja za podjetništvo, ukrepe za spodbujanje rasti zrelih podjetij ter ukrepe na področju socialnega podjetništva.

 

b) Drugi steber SPS se nanaša na verige in mreže vrednosti, kjer gre za iskanje nišnih produktov in storitev v globalnih procesih ter oblikovanje kritične mase za globalni preboj na osnovi povezovanja odličnih kompetenc in potencialov, kar vključuje različne akterje, discipline in področja. V tem drugem segmentu je osredotočenje ključnega pomena, saj razpršitev potencialov v globalni konkurenci ne more voditi k uspehu. SPS opredeljuje naslednja prednostna področja:

 

1. SI_ndustrija 4.0: pametne tovarne

2. Pametne zgradbe in dom

3. Pametna mesta in skupnosti

4. Pametna raba virov

5. Zdravje

 

Predstavljene prioritete po predlogu podpira 18 ukrepov s področja raziskav, razvoja in inovacij, razvoja človeških virov, predvidena pa je tudi podpora z vidika internacionalizacije. Dodatno je predviden mehanizem vzpostavitve razvojnih partnerstev na vsakem od prioritetnih področij, v okviru katerih bodo naslovljeni specifični ukrepi, ki se lahko nanašajo npr. na spremembe zakonodaje, specifične podporne mehanizme, zagotovitev podpore iz naslova tehnične pomoči in podobno.

 

• SPS ni le strategija mestnih območij, ampak opredeljuje tudi razvojne potenciale podeželskih območij.

 

Na strani kvantificiranih ciljev želi Slovenija z SPS med drugim doseči:

1. Izboljšanje inovacijske uspešnosti merjeno s sinteznim kazalnikom Innovation Union Scoreboard: cilj je dvigniti inovacijski indeks na raven petih najuspešnejših inovacijskih sledilcev (LU, NL, BE, UK, IE, AT), to je od sedanjih 0,51 (EK, 2014) na 0,62 (ibid.) do leta 2020.

2. Delež MSP, ki pri inoviranju sodelujejo z drugimi podjetji ali/in JRO: po podatkih EK, 2014, je v Sloveniji ta delež v letu 2010 znašal 13,6%, kar je sicer več od povprečja EU (11,7%), vendar pa si bo Slovenija prizadevala ta delež do leta 2020 dvigniti na povprečno raven petih najuspešnejših inovacijskih sledilcev, ki znaša 17,9%.

3. Delež MSP, ki so uvedla produktno ali procesno inovacijo: po podatkih EK, 2014, je v Sloveniji ta delež v letu 2011 znašal 32,6%, kar je manj od povprečja EU (38,4). Slovenija si bo prizadevala ta delež do leta 2020 dvigniti vsaj na povprečno raven petih najuspešnejših inovacijskih sledilcev, ki znaša 42,2%.

4. Delež visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu: po podatkih UMAR, 2014b, je v letu 2012 ta delež znašal 21,5%, do leta 2020 pa si bo Slovenija prizadevala ta delež dvigniti na povprečno raven EU-15, ki znaša 27,6.5. Delež izvoza storitev z visokim deležem znanja v celotnem izvozu: po podatkih EK, 2014 je ta delež v letu 2011 znašal 21,4 %, do leta 2020 pa si bo Slovenija prizadevala prepoloviti zaostanek do povprečja EU, ki znaša 45,3% - cilj je torej dvigniti ta delež vsaj na eno tretjino.